Luke 22

Zarota proti Jezusu

(Matej 26,1-5; Marko 14,1-2)

1Samo nekaj dni je bilo še do praznovanja pashe. Ta praznik Judje imenujejo tudi “praznik nekvašenega kruha”. ▼

▼2. Mojzesova 12,18-21.

2Veliki duhovniki in verski učitelji so še naprej iskali priložnost, da bi naskrivaj umorili Jezusa; bali so se namreč, da bi sicer mogli izbruhniti nemiri med ljudstvom.

Izdajalec

(Matej 26,14-16; Marko 14,10-11)

3V tem času je satan dobil pod svojo oblast Judo Iškarijota, enega izmed Jezusovih dvanajsterih učencev. 4Odšel je k velikim duhovnikom in k poglavarjem tempeljske straže in se z njimi dogovarjal, kako bi mogli prijeti Jezusa, a da ne bi vzbujali pozornost. 5Veseli so mu veliki duhovniki ponudili nagrado za to. 6Sporazumeli so se in Juda je iskal primeren trenutek, da bi lahko Jezusa izdal njegovim sovražnikom.

Vse je pripravljeno

(Matej 26,17-19; Marko 14,12-16)

7Prišel je dan, ko naj bi zaklali velikonočno jagnje, da bi ga jedli z nekvašenim kruhom. 8Zato je naročil Jezus svojima učencema Petru in Janezu: “Pripravita vse, kar je potrebno, da bi lahko skupaj jedli velikonočno jagnje.” 9“Kam pa naj greva?” sta ga vprašala. 10“Ko prideta v Jeruzalem,” jima je dejal, “vaju bo srečal neki človek z vrčem za vodo. Pojdita za njim do hiše, kjer bo vstopil. 11Potem recita gospodarju hiše: ‘Naš učitelj te prosi, da nama pokažeš sobo, kjer bo lahko jedel s svojimi učenci velikonočno jagnje.’ 12On vaju bo odpeljal po stopnicah navzgor v veliko sobo, ki je že pripravljena v ta namen. Tam pripravita vse, kar je potrebno.” 13Učenca sta odšla v mesto. Vse je bilo tako, kot jima je povedal Jezus. Tam sta pripravila vse za velikonočno večerjo.

Večerja: Božja zaveza s človekom

(Matej 26,20-29; Marko 14,17-25)

14Ko je prišel čas za praznovanje, je Jezus sedel s svojimi učenci za svečano mizo. 15“Kako sem si želel jesti z vami velikonočni obed, preden bom trpel,” jim je dejal. 16“Povem vam, da ne bom jedel tega ponovno, dokler se ne izpolni, kar ta praznik ponazarja, v nebeškem kraljestvu.” 17Jezus je vzel kelih z vinom, se v molitvi zahvalil in dejal: “Vzemite kelih in pijte vsi iz njega, 18kajti ne bom več pil vina, dokler ne nastopi Božje kraljestvo.” 19Potem je vzel kruh. Zahvalil se je Bogu zanj in jim ga razdelil z besedami: “To je moje telo, ki bo žrtvovano za vas. Praznujte to vedno znova. Spominjajte se tega, kar sem storil za vas, kadarkoli jeste ta kruh.” 20Po večerji jim je dal še kelih z vinom in rekel: “Ta kelih je Božja nova zaveza zapečatena z mojo krvjo, ki bo prelita za vas. 21Toda tu sedi z nami pri mizi človek, ki me bo izdal. 22Božji načrt je, da umre Sin človekov. Gorje pa izdajalcu!” 23Začudeni so spraševali drug drugega, kdo bi to mogel biti.

Kdo hoče biti največji?

(Matej 20,25-28; Marko 10,42-45)

24Učenci so se začeli prepirati, komu izmed njih pripada prvo mesto (v Božjem kraljestvu). 25Tedaj jim je Jezus dejal: “Vladarji in velikaši na tem svetu zahtevajo, da jim ljudje pokorno služijo in ljudstvu ne ostane drugega, kot da je zadovoljno s tem. 26Pri vas pa naj ne bo tako. Prvi med vami naj se podredi vsem ostalim in kdor želi biti voditelj med vami, naj vsem služi. 27Gospodar na tem svetu sedi pri mizi, služabniki pa mu služijo. Tukaj pa ni tako! Jaz sem namreč vaš služabnik. 28Ker pa ste mi bili zvesti v teh strašnih dnevih 29in ker mi je Oče podaril kraljestvo, vam zdaj in tukaj dajem pravico, 30da boste pri isti mizi z menoj jedli in pili v tem kraljestvu ter z menoj sedeli na prestolih in sodili dvanajsterim izraelskim plemenom.”

Nihče naj ne misli, da ne more pasti

(Matej 26,31-35; Marko 14,27-31; Janez 13,36-38)

31“Simon, Simon, satan si je poželel, da bi vas preizkusil in presejal kot pšenico. 32Toda jaz sem molil zate, da ne bi izgubil vere. Potem ko se spreobrneš k meni, spodbujaj brate k veri!” 33“Gospod,” je nadaljeval Peter. “Pripravljen sem iti s tabo v ječo in celo umreti zate.” 34Vendar je Jezus dejal: “Peter, pravim ti, da boš trikrat zanikal, da me poznaš, še preden jutri zjutraj zapoje petelin.”

Kaj pa se bo zgodilo zdaj?

35Jezus je vprašal svoje učence: “Ali vam je kaj manjkalo takrat, ko sem vas poslal brez denarja, torbe in čevljev na pot?”

“Ne, prav nič!” so potrdili.

36“Tokrat pa vzemite denarnico, če jo imate in prtljago,” jim je rekel Jezus. “Kdor nima orožja, naj proda plašč in si ga priskrbi. 37Prišel je namreč čas, ko se tudi ta beseda uresničuje na meni: ‘Prištevali so ga k zločincem.’ ▼

▼Izaija 53,12.

Vse, kar so preroki napisali o meni, se zdaj uresničuje.” 38“Gospod,” so vzkliknili učenci, “tukaj imamo dva meča.” Jezus pa je odgovoril: “To zadostuje!”

“Naj se zgodi tvoja volja!”

(Matej 26,30.36-46; Marko 14,26.32-42)

39Po večerji je šel Jezus spet na Oljsko goro, učenci pa so ga spremljali. 40Tam jim je dejal: “Molite, da vas preizkušnja ne bi premagala.” 41Nedaleč od učencev je Jezus pokleknil 42in molil: “Oče, če je mogoče, me obvaruj tega trpljenja. Toda ne tako, kot želim jaz, temveč kakor želiš ti, naj se zgodi.” 43Tedaj se je prikazal angel z nebes in mu dal nove moči. 44Jezus je v smrtnem boju tako goreče molil, da mu je znoj kapljal na zemljo, ki je bil kakor kri. 45Ko se je potem vrnil k svojim učencem, so spali, izčrpani zaradi skrbi in žalosti. 46“Zakaj spite?” jih je vprašal Jezus in jih zbudil. “Vstanite in molite, da vas preizkušnja ne bi premagala.”

Jezusa zaprejo

(Matej 26,47-56; Marko 14,43-49; Janez 18,2-11)

47Medtem ko je Jezus še govoril, jim je prišla nasproti skupina mož. Vodil jih je Juda, eden izmed dvanajsterih učencev. Šel je k Jezusu, da bi ga pozdravil s poljubom. 48Jezus ga je vprašal: “Juda, ali boš izdal Sina človekovega s poljubom?” 49Zdaj so tudi drugi učenci spregledali, za kaj gre. Razburjeni so zaklicali: “Gospod, ali naj se branimo?” 50Eden izmed njih je tudi takoj izvlekel meč in z njim udaril vojaka velikega duhovnika. Odsekal mu je desno uho. 51Jezus pa je zapovedal: “Prenehajte!” Dotaknil se je vojakovega ušesa in ga ozdravil. 52Potem je Jezus vprašal velike duhovnike, poveljnike tempeljske straže in voditelje ljudstva, ki so vsi prišli sem: “Ali sem zločinec, da ste prišli z meči in palicami, da bi me prijeli? 53Zakaj me niste zgrabili v templju? Saj sem bil vsak dan tam. Toda zdaj je prišel vaš čas. Zdaj je zavladala tema.”

Peter: “Ne poznam Jezusa!”

(Matej 26,57-58.69-75; Marko 14,53-54.66-72; Janez 18,12-18.25-27)

54Vojaki so prijeli Jezusa in ga peljali v palačo velikega duhovnika. Peter je šel za njimi v varni razdalji. 55Na dvorišču velikega duhovnika so zanetili ogenj, da bi se greli. Peter je prisedel. 56V svitu ognja ga je zagledala neka dekla in ga pozorno opazovala. “Ta mož je bil tudi pri Jezusu!” je vzkliknila. 57Peter pa jo je odločno zavrnil: “Žena! Saj ne poznam tega človeka!” 58Kmalu nato ga je videl nekdo drug in menil: “Saj si tudi ti izmed njegovih ljudi!” “Ne, nisem!” se je branil Peter. 59Čez kako uro je spet nekdo trdil: “Ta mož tukaj je bil tudi med tistimi, ki so bili z Jezusom. Govor ga izdaja, da je tudi iz Galileje.” 60Jezno je Peter odvrnil: “Človek, ne vem o čem govoriš!” Tedaj je zakikirikal petelin. 61V tem trenutku se je Jezus obrnil in pogledal svojega učenca. Peter se je spomnil, kaj mu je rekel Jezus: “Še preden bo petelin jutri zjutraj zapel, boš trikrat zanikal, da me poznaš.” 62Peter je nato odšel in je bridko jokal.

Vojaki mučijo Jezusa

(Matej 26,67-68; Marko 14,65)

63Vojaki, ki so čuvali Jezusa, so se norčevali in ga tepli. 64Zavezali so mu oči, ga udarjali s pestmi in spraševali: “No, prerok! Povej, kdo te je pravkar udaril!” 65Tako so ga še dolgo mučili.

Odločilni posvet

(Matej 26,59-66; Marko 14,55-64; Janez 18,19-24)

66Ob zori so prišli voditelji ljudstva, veliki duhovniki in verski učitelji na izreden sodni posvet. 67Vprašali so Jezusa: “Ali si ti Mesija, obljubljeni Osvoboditelj, ali nisi?” Odvrnil je: “Saj mi tako ne verjamete tega, kar vam povem, 68če pa vas kaj vprašam, mi ne odgovorite. 69Toda Sin človekov bo kmalu sedel na prestol poleg Vsemogočnega Boga.” 70Razburjeni so kričali: “Ali hočeš s tem reči, da si Sin Božji?” Jezus je odgovoril: “Prav imate, to tudi sem!” 71“Zakaj bi še potrebovali priče?” so enodušno vpili tisti, ki so ga tožili. “Zdaj so vsi slišali, da preklinja Boga!”